Dobro je vedeti

O lesnih škodljivcih

PREBERITE VEČ POVPRAŠEVANJE

Dokazano okolju prijazno

Zagotavljamo 3X DALJŠO
življenjsko dobo lesa

Enostavno obnavljanje

Več desetletna tradicija
testiranja izdelkov po svetu

Nezaščitena in površinsko zaščitena smrekova deščica po nekajmesečni izpostavitvi sončni svetlobi in padavinam

O lesnih škodljivcih

Les je naraven in obnovljiv material, ki je podvržen procesom razkroja, kar v naravi omogoča kroženje snovi. Razkroj lesa povzročajo neživi (abiotski) in živi (biotski) dejavniki razkroja. Pri uporabi lesa v gospodarske namene pa želimo njegovo razgradnjo karseda upočasniti. Med nežive dejavnike razkroja sodijo podnebni dejavniki (padavine, UV svetloba, temperaturne spremembe itd.), onesnažen zrak (plini, trdni delci) in ogenj. Neživi dejavniki vplivajo zlasti na estetski videz lesa, redkeje pa tudi na mehanske lastnosti lesenega izdelka. Sončna oziroma UV svetloba povzroča kemijske in barvne spremembe površine lesa, ne vpliva pa na njegove mehanske lastnosti. Kombinacija naštetih abiotskih dejavnikov, predvsem svetlobe in padavin, pa se sčasoma odrazi v sivi patini lesene površine. Les lahko pred neživimi dejavniki razkroja običajno učinkovito zaščitimo s primernimi površinskimi premazi, kot je na primer Silvanol lazura B.

Veliko nevarnejši, predvsem pri uporabi lesa na prostem, pa so živi dejavniki razkroja. Gre za organizme, ki se z lesom prehranjujejo ali pa ga za lastno preživetje nujno potrebujejo. Mednje sodijo glive (npr.: glive razkrojevalke, glive modrivke, plesni), insekti (npr. ličinke lesnih insektov oz. »lesni črvi«, termiti), bakterije in morski škodljivci. V Sloveniji zdaleč največ škode na gospodarskem lesu in na končnih lesenih izdelkih in objektih povzročajo glive razkrojevalke. Ob ugodnih pogojih (vlažnost lesa nad 20 %, zmerne temperature) lahko les razgradijo že v nekaj mesecih. Slovenija ima v tem pogledu enega izmed najbolj neugodnih podnebij v Evropi, saj so pogoji za trohnenje lesa večino časa zelo primerni (velika količina padavin, visoka zračna vlažnost, zmerne temperature nad ničlo skoraj vse leto).

Nezaščitena in površinsko zaščitena smrekova deščica po nekajmesečni izpostavitvi sončni svetlobi in padavinam

Lahko pa tvoriju tudi klobuke.

Ličinka (»črv«).

Odrasel osebek lesnega insekta (hišni kozliček ali Hylotrupes bajulus).

Pred glivami razkrojevalkami niso varne niti sodobne lesene hiše, saj srečujemo številne primere, ko glive zaradi manjših ali večjih napak pri izvedbi že v nekaj letih po vselitvi popolnoma uničijo konstrukcijo in/ali obloge nezaščitenih lesenih objektov. Sanacija takšne škode je izjemno draga in zamudna. Za učinkovito zaščito lesa pred živimi dejavniki razkroja moramo uporabiti učinkovita temeljna zaščitna sredstva (npr. Silvanolin® ali Silvanol) in poskrbeti, da v les prodrejo dovolj globoko. Primerno metodo zaščite in globino prodora zaščitnega sredstva izberemo glede na izpostavljenost in funkcijo lesnega izdelka ali objekta. Odlična alternativa klasičnim temeljnim zaščitnim sredstvom (predvsem za zunanji ovoj objekta – fasada/terasa) za les je v zadnjem času tudi Silvapro® termična modifikacija lesa.